NASLOVNA STRAN:
HRBTNA STRAN:
BIBLIOFILSKI PODATKI
OBJAVLJENO: Gostilne in birti v Koprivniku
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
640.43(497.4Koprivnik)
MATKO, Matjaž
Gostilne in birti v Koprivniku : iz fotografske dediščine
Kočevarjev = Gasthäuser und Wirte in Nesseltal : aus dem
fotographischen Erbe der Gottscheer / [avtor Matjaž Matko ; prevod
v nemščino Tomaž Markovič, prevod v kočevarsko narečje Maridi
Tscherne]. - Koprivnik : Zavod za ohranitev kulturne dediščine
Nesseltal Koprivnik, 2010
ISBN 978-961-92496-3-5
1. Gl. stv. nasl.
252772608
KRAJ:
Koprivnik
DATUM:
29. 10. 1924
DOGODEK:
razglednica
ZALOŽNIK:
»Anitta«, Wien, V/2, Diehlg. 47
FOTOGRAF:
neznan
DIMENZIJE:
13,8 x 8,8 cm
OPOMBE: Objavljeno v publikaciji:
- Matko, Matjaž. Gostilne in birti v Koprivniku, stran 28 - 29. Razglednica je bila izdana v letu 1908.
GOSTILNA AGNITSCH (Motöleisch)
Lastnik gostilne je bil Alois Agnitsch. Na posnetku je gostilna iz leta 1908. Tega leta je firma Anitta iz Dunaja naredila za gostilničarje in
trgovce iz Koprivnika po naročilu za vsakega ducat razglednic. Lastnik Agnitsch je 16.3.1921 umrl za posledicami raka na grlu. Vdova
Neža je prevzela posle in nadaljevala z obrtjo. Kasneje se je poročila z Johannom Meditzem iz bližnje vasi Hrib in prevzela možev
priimek. Nenehni moževi skoki čez plot in njegovo burno življenje so pripomogli, da je Neža pred drugo svetovno vojno tragično končala
svoje življenje.
Med drugo svetovno vojno so v bivši gostilni prebivali italijanski vojaki, ki so spodnji del gostilne, kjer je bila črna kuhinja, uporabljali
za kuhinjo. Po vojni se je v hišo vselilaslovenska družina Oberstar, katere potomci še danes živijo v njej. Lastniki hiše vzorno skrbijo za
nepremično dediščino. Hiša je primer skrbno varovane kulturne dediščine. Zgornji prostori, v katerih se je nahajala gostilna, so še v
prvotnem stanju.
Prvotni lastnik gostilne je bil Kočevar. Njegova žena Neža je bila doma iz okolice Šentjerneja, kar je tedanji oblasti odgovarjalo, saj je
postala uradni jezik v novi državi po razpadu Avstro-ogrske monarhije tudi slovenščina. Napis na pročelju hiše je dobil novo podobo: z
novim priimkom in napisom v slovenščini. Gostilniški prostori so se nahajali v zgornjem nadstropju hiše. Strežno osebje so bila domača
Pihlerjeva dekleta in Nežina sorodnica Nežka Romih iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju. V gostilno so radi zahajali gozdni delavci iz žage na
Rogu in iz naselij Hrib ter Golobinjek. Gostilna je bila priljubljena zaradi prijaznih natakaric in lastnice, ki je za pogovorni jezik
uporabljala slovenščino. Bila je edina slovenska gostilna v vasi in okolici.