NASLOVNA STRAN:
HRBTNA STRAN:
BIBLIOFILSKI PODATKI
OBJAVLJENO: Gostilne in birti v Koprivniku  CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 640.43(497.4Koprivnik) MATKO, Matjaž Gostilne in birti v Koprivniku : iz fotografske dediščine       Kočevarjev = Gasthäuser und Wirte in Nesseltal : aus dem           fotographischen Erbe der Gottscheer / [avtor Matjaž Matko ; prevod v nemščino Tomaž Markovič, prevod v kočevarsko narečje Maridi      Tscherne]. - Koprivnik : Zavod za ohranitev kulturne dediščine     Nesseltal Koprivnik, 2010 ISBN 978-961-92496-3-5 1. Gl. stv. nasl. 252772608             KRAJ: Koprivnik                                                              DATUM:            29. 10. 1924 DOGODEK:   razglednica ZALOŽNIK: »Anitta«, Wien, V/2, Diehlg. 47               FOTOGRAF: neznan               DIMENZIJE:     13,8 x 8,8 cm         OPOMBE:  Objavljeno v publikaciji: - Matko, Matjaž. Gostilne in birti v Koprivniku, stran 28 - 29. Razglednica je bila izdana v letu 1908.
GOSTILNA  AGNITSCH (Motöleisch) Lastnik gostilne je bil Alois Agnitsch. Na posnetku je gostilna iz leta 1908. Tega leta je firma Anitta iz Dunaja naredila za gostilničarje in trgovce iz Koprivnika po naročilu za vsakega ducat razglednic. Lastnik Agnitsch je 16.3.1921 umrl za posledicami raka na grlu. Vdova Neža je prevzela posle in nadaljevala z obrtjo. Kasneje se je poročila z Johannom Meditzem iz bližnje vasi Hrib in prevzela možev priimek. Nenehni moževi skoki čez plot in njegovo burno življenje so pripomogli, da je Neža pred drugo svetovno vojno tragično končala svoje življenje. Med drugo svetovno vojno so v bivši gostilni prebivali italijanski vojaki, ki so spodnji del gostilne, kjer je bila črna kuhinja, uporabljali za kuhinjo. Po vojni se je v hišo vselilaslovenska družina Oberstar, katere potomci še danes živijo v njej. Lastniki hiše vzorno skrbijo za nepremično dediščino. Hiša je primer skrbno varovane kulturne dediščine. Zgornji prostori, v katerih se je nahajala gostilna, so še v prvotnem stanju. Prvotni lastnik gostilne je bil Kočevar. Njegova žena Neža je bila doma iz okolice Šentjerneja, kar je tedanji oblasti odgovarjalo, saj je postala uradni jezik v novi državi po razpadu Avstro-ogrske monarhije  tudi slovenščina. Napis na pročelju hiše je dobil novo podobo: z novim priimkom in napisom v slovenščini. Gostilniški prostori so se nahajali v zgornjem nadstropju hiše. Strežno osebje so bila domača Pihlerjeva dekleta in Nežina sorodnica Nežka Romih iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju. V gostilno so radi zahajali gozdni delavci iz žage na Rogu in iz naselij Hrib ter Golobinjek. Gostilna je bila priljubljena zaradi prijaznih natakaric in lastnice, ki je za pogovorni jezik uporabljala slovenščino. Bila je edina slovenska gostilna v vasi in okolici.
Prednja stran: KK 016_a Zadnja stran:  KK 016_b
Datum obdelave gradiva: 13. 09.  2018
Osebna številka zbirke: 016/KK