BIBLIOFILSKI PODATKI OBJAVLJENO:           Medvedja knjiga                                                CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 908(497.4Kočevski Rog) 502.2(497.4Kočevski Rog) MATKO, Matjaž, 1958-       Medvedja knjiga / Matjaž Matko ; [avtorji tekstov Dobra kot med Mateja Mahnič, Kmetija Rajhenav, Ajdovi štruklji s skuto Romana Novak, Nočitve v apartmajih Kočevskega roga, Kolesarska oskrbovalna točka Angelca Petrič ; fotografije Rudolf Balog ... etal.]. - Koprivnik : Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik, 2015 ISBN 978- 961-93798-0-6        277750272  KRAJ:     Kočevsko                                                              DATUM:     22. 12. 1900 DOGODEK:     spominska razglednica – DAS GROSSE JAHRHUNDERT ZALOŽNIK:     Vereinigte Papierwaaren – Fabriken S. Krotoschm. Gorlitz               FOTOGRAF:        neznan              DIMENZIJE:        14,0 x 8,9 cm        OPOMBE:          Matko, Matjaž. MEDVEDJA KNJIGA, poglavje GROF KOPRIVA, stran 16 – 17. Matko, Matjaž. VAS KOPRIVNIK Z OKOLICO, poglavje GROF CAPRIVI, stran  11 – 12.                                ISBN 978-961-92496-7-3        263996416

GROF CAPRIVA Rojenice   so   ob   rojstvu   napovedale   usodo,   da   bo   fant   postal   pomembnež   in   veliki   državnik.   Postlano   mu   je   bilo   že   v   otroštvu,   saj   sta bila   starša   imenitnega   rodu:   mati   Emilie   Köpke   je   bila   hčerka   Gustava   Köpkeja,   ravnatelja   gimnazije   »Berlinisches   Gymnasium   zum Kloster   Graue«.   Predniki   po   očetovi   strani   so   bili   plemiškega   rodu,   izvorne   korenine   so   italijanske   in   slovenske.   Njegov   prednik Andrej Kapriva   izvira   iz   Koprivnika   (Nesselthal)   v   Kočevskem   rogu.   Njegova   sinova   Andrej   in   Ivan   Franc   sta   bila   leta   1653   povzdignjena   v viteški   in   1666   v   baronski   stan.   Slovenski   plemenitaši   in   veleposestniki   so   imeli   posestva   tudi   v   sosednji   Furlaniji.   Nadaljevanje rodoslovne poti plemiške družine Capriva  se v 17. stoletju zaključi na Pruskem (današnja Nemčija). Georg   Leo   von   Caprivi   de   Caprera   de   Montecuccoli   je   bil   rojen   24.   februarja   1831   v   Charlottenburgu.   Mesto   v   pruski   pokrajini Brandenburg   je   danes   del   Berlina.   Kariero   je   začel   v   pruski   vojski   leta   1849.   Svoje   poveljniške   sposobnosti      je   dokazal   v   avstro-pruski (l866)   in   francosko-pruski   (1870-1871)   vojni.   Od   leta   1883–1888   je   opravljal   poveljniške   dolžnosti   v   cesarski   mornarici,   kjer   je   ponovno pokazal   svoj   talent.   Svoje   diplomatske   sposobnosti   in   napredovanje   v   vojaški   hierarhiji   je   kronal   z   nazivom   admirala   in   kasneje drugega pruskega kanclerja. 18. 3. 1890 je nasledil Otta von Bismarcka. Caprivi je bil nemški kancler do oktobra 1894. Prerazporeditve   gospodarske   moči   in   vojaški   spopadi   med   evropskimi   velesilami   so   zaznamovale   19.   stoletje.   Leo   von   Caprivi   je   na področju   notranje   in   zunanje   ureditve   Prusije   vodil   politiko,   ki   je   temeljila   na   socialnih,   demokratičnih   načelih,   zato   si   je   nakopal vrsto   sovražnikov,   predvsem   znotraj   vladajočih   lobijev.   S   funkcije   ministrskega   predsednika   je   odšel   leta   1894,   ko   se   je   sprl   z   grofom Eulenburgom.   Nasledil   ga   je   princ   Chlodwig   zu   Hohenlohe   -   Schillingsfürst.   Kot   državnik   je   bil   zaslužen,   da   je Anglija   odstopila   Prusiji polotok   Helgoland.   Zanzibarski   dogovor   je   bil   temelj   za   prerazporeditev   kolonialne   moči,   kar   je   botrovalo   postopnemu   političnemu zatonu   grofa   Lea   von   Caprive.   Poteza   na   politični   šahovnici   je   pripeljala   do   poslabšanja   odnosov   med   njim   in   kolonialističnimi skupinami   (Altdeutscher   Verband).   Politična   modrost   in   vojne   zasluge,   ki   si   jih   je   pridobil   kancler   Leo   von   Caprivi,   botrujejo   temu,   da se   pokrajina   ob   bregovih   reke   Namibije   (nekdanja   nemška   kolonija)   imenuje   po   našem   rojaku.   Če   obvelja   rek   »Kopriva   nikoli   ne pozebe/      Esslöh   gəvrshtə   niə   (koč.)«,   se   lahko   zahvalimo   modrosti   našega   velikega   prednika   za   izvorno   in   ledinsko   poosebljanje   vasi Koprivnik v Kočevskem rogu.