Dediščina Koprivnika - nekoč in danes
Koprivnik,    neokrnjena    vas    v    nedrju    Kočevskega    roga,    skriva    nič    koliko presenetljivih   reči.   Res   pa   je,   da   je   ta   gručasta   vas   v   očeh   mnogih   Slovencev od   boga   pozabljen   del   jugovzhodne   Slovenije.   Zaman   boste   po   hišah   z   očmi iskali    etnološke    predmete,    notranjosti    hiš    pa    so    vseeno    vredne    ogleda. Prvotni   prebivalci   so   kar   iz   tal   izkrčili   kamen   in   iz   njega   naredili   temelje   in stene. Mojstrovine delovnih rok Kočevarjev so ohranjene še v marsikateri hiši. Obcestna   gručasta   vas   je   imela   pred   vojno   87   hišnih   številk,   današnje   število je   prepolovljeno.   Med   drugo   vojno   so   zgornji   del   vasi   požgali,   po   vojni   je podobna   usoda   doletela   župnijsko   cerkev   svetega   Jakoba,   prizanesli   niso   niti pokopališkemu   sakralnemu   objektu.   Nekaj   dotrajanih,   nenaseljenih   hiš   so porušili, z gradbenim materialom pa tlakovali gozdne ceste.
Zbirka kartofilijskega gradiva iz obdobja med 1897 in 1950
Pod   težo   pritiska   političnega   vodstva   Kočevarjev   je   prišlo   v   zimskem   času 1941/1942   do   kolektivne   izselitve   prebivalstva   nemškega   jezikovnega   otoka. Vas   Koprivnik   je   ostala   na   pol   prazna.   Italijanski   okupator   je   v   veliki   roški ofenzivi   poleti   1942   požgal   sosednje   kočevarske   vasi,   slovensko   govoreče prebivalce   pa   naselil   v   Koprivniku.   Po   vojni   so   novi   oblastniki   poskrbeli,   da   je kraj    ponovno    zaživel    s    priseljenci    iz    vseh    koncev    Slovenije    in    bratskih republik   novoustanovljene   države.   Koprivnik   z   okoliškimi   vasmi   je   izgubil svoje   stoletne   korenine   in   tradicijo.   Tranzicija,   ki   je   bila   načrtovana   z   vrha takratnega    političnega    vodstva    Slovenije,    je    poskrbela    za    kulturno    in sociološko osamitev kočevske ruralne pokrajine.
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
(c) 2013-2018 Zavoda Nesseltal Koprivnik
1400 Koprivnik (Nesseltal) je prvič omenjen v pisnih   virih kot sedež župnije. 1689 V Slavi vojvodine Kranjske Valvasor omenja   Koprivnik in okoliške kraje, ki so bili poznani po   suhi robi. 1809 V času Ilirskih provinc postane Koprivnik ena od   dvanajstih občin v kočevskem kantonu. 1831 V Prusiji rojen nemški general in kancler grof    Leo von Caprivi (+1899). Pisni viri navajajo, da    je prednik po očetovi strani, Andrej Kopriva,   izviral  iz Koprivnika na Kočevskem. 1855 Epidemija kolere v Koprivniku. 1863 V sosednji vasi Ovčjak rojen priznani slikar in   kipar Michael Ruppe (+1951, Salzburg). 1879 Ustanovljeno nemško gasilsko društvo Nesseltal   (Koprivnik). 1895 Ustanovljena godba na pihala. 1898 V Koprivniku začel službovati duhovnik August   Schauer (1872 - 1941), med drugim tudi   urednik koledarja »Gottscheer Kalender«, ki je   izhajal v Koprivniku. 1912 Kraj dobi lastni vodovod. 1941 Pozimi preselitev nemško govorečih prebivalcev   Koprivnika v rajh, na ozemlje med Krko, Savo in   Sotlo. 1949 Po nalogu takratnega političnega vodstva 19. 3.   zažgejo cerkev svetega Jakoba. 2008 Ustanovljen Zavod za ohranitev kulturne   dediščine Nesseltal Koprivnik.
KOPRIVNIK V PRIMEŽU STOLETIJ
Staro    ledinsko    ime    kopriva    potrjuje,    da    so    bili    prvotni    prebivalci    kraja slovanske   krvi.   Ugnezdeno   kotlino   med   gorskima   verigama   gozdnatega   Roga so   prvobitni   prebivalci   poselili   že   v   prazgodovinskem   obdobju.   Pred   približno sedemsto    leti    so    se    pomešali    s    slovanskim    življem    nemško    govoreči priseljenci.   Naroda   sta   se   pomešala,   v   germanski   prevladi   pa   je   slovanska skupnost   postala   manjšinska   in   z   desetletji   izgubila   veljavo.   Minila   so   stoletja, zgodovinski    tok    dogodkov    se    je    v    sredini    20.    stoletja    prevesil    na    stran slovenske manjšinske skupnosti.